Črički (Acheta Domesticus) so žuželke, ki so v daljnem sorodstvu s kobilicami. Naseljujejo skoraj cel svet. Čričke lahko pri nas najdete v petih različnih velikostih – primerne tako za mladiče, kakor odrasle živali. So dober vir proteina in jih zelo enostavno “gut – loadamo” oziroma obogatimo njihovo osnovno prehrambeno vrednost s kalcijem in drugimi pomembnimi vitamini in minerali, ki so pomembni za vašega ljubljenčka.

Najpogostejša stvar, ki oskrbnike žužkojedih živali moti pri čričkih je njihovo oglašanje. Oglašajo se samo moški (odrasli) črički. Oglašajo se z drgnjenjem zgornjih kril (pokrovk) drugo ob drugo. Črički se oglašajo zaradi različnih vzrokov: ali za klicanje družice k paritvi, za osvajanje in celo ob uspešni paritvi. Ne samo, da se oglašajo na različne načine, tudi ton in zvok je drugačen. Na to vpliva tudi okolje in temperatura. Z njihovo pomočjo lahko ugotovimo tudi zunanjo temperaturo po sledeči formuli:

temperatura = 40 + število zvokov v 15 sekundah

Veliko vrst čričkov oziroma murnov ima krila, pa čeprav niso namenjena za letenje. Nekateri jih celo strgajo iz sebe in jih pojedo, da nadoknadijo potrebna hranila za preživetje. Črički so omnivori – kar pomeni, da bodo jedli hrano rastlinskega, kakor tudi živalskega izvora. Vendar primarno jedo rastline, kot so cvetovi, sadje ali pa tudi trava.

Oskrba

Paket 1000 čričkov namestimo v vsaj 35 L posodo. Za manjše količine lahko uporabimo Dragon Pet plaza – plastične terarije. Ne potrebujejo nobene podlage, saj je v tem primeru težje vzdrževati higieno. Obvezno jim je potrebno zagotoviti temne kotičke za skrivanje, katere najhitreje in najlažje zagotovimo z jajčnimi kartoni. Pomembno je generalno čiščenje vsaj enkrat tedensko, ali pa vsaj med vsako novo dobavo čričkov. Ob rednem čiščenju med dobavami tudi popolnoma menjamo jajčne kartone.

Urejena namestitev z veliko jajčnimi kartoni, svežo zelenjavo in pšeničnimi otrobi

Pozor: čričke (in ostalo živo hrano) je potrebno prestaviti iz transportnih dozic, saj v njih jim ne moremo zagotoviti potrebnih pogojev.

Bolj kot hrana in higiena je pomembno zagotovljeno zračenje – saj se drugače pojavi zatohlost, zadržuje se vlaga, kar vodi v prehitro smrt čričkov.

Idealna temperatura, na katerih “hranimo” čričke je med 20 – 24 °C čez dan in ponoči. Pomembno je vzdrževanje optimalne temperature, saj v nasprotnem primeru škodimo metabolizmu, pravtako imunski sistem ne deluje pravilno.

Hrana in voda

Za mikro in majhne čričke ne uporabljamo tekoče vode, kakor tudi ne vode v obliki gela, saj je velika verjetnost, da se bodo utopili. Raje jim ponudimo majhen košček zelenjave (na vsake 2-3 dni), ali pa nastrgan korenček. Vso zelenjavo, ki ostane, naslednji dan odstranimo. S tem zmanjšamo nastanek plesni in pogin čričkov.

Srednjim in odraslim čričkom pravtako ne ponudimo tekoče vode, saj se tudi utopijo. Najbolj primerna je voda v obliki gela. Uporabimo takšnega, ki je obogaten s kalcijem.

Zelenjava in sadje, ki jo lahko ponudimo čričkom, je sledeča:

• Korenček; olupke lahko brez težav ponudite, vendar morajo biti dobro oprani. Pojedli bodo tudi kuhan korenček – ima visok delež beta karotena in vode.
• Solata: ponudimo lahko od ledenke, kristalke, motovilca, do endivije in ostalih vrst. Pazimo, da je dobro oprana, po možnosti biološke pridelave. Vsebuje vitamin A, K in fosfor.
• Zelje: shranite zunanje liste, ki jih običajno odvržete in s tem hranite čričke. Ima visok delež vitamina K in C.
• Jabolka: sredico in ostale manjše kose brez težav ponudimo čričkom – vsebujejo ogromno vlaknin.
• Banane: vsakdo ima v gospodinjstvu banane, ki že postajajo rahlo črne – olupite jih in manjše kose ponudite čričkom. Imajo visok delež fosforja.
• Oranže: so odličen vir vitamina C.

Ostalo, kaj jim lahko ponudimo: romanska solata, listi gorčice, kel, listnati ohrovt, sladki krompir, alfalfa, pšenični otrobi, ovseni kosmiči.

Pozor; pri prehrani je potrebno tudi paziti, katere vitamine, minerale lahko vaši ljubljenčki zaužijejo oziroma v kolikšni meri – saj ne velja za vse enako.

Za zagotavljanje vseh potreb (hrane in vlage) jim lahko ponudimo tudi Repashy Bug Burger, kateri vsebuje ustrezno razmerje med beljakovinami, maščobami, vitamini in minerali.

Ne priporočamo hranjenja s pasjimi in mačjimi briketi, saj vsebujejo previsoke vrednosti beljakovin – v živi hrani se začne nabirati sečna kislina, katera plazilcem zaradi okusa ni všeč in to je včasih vzrok zavračanja hrane pri plazilcih, kakor tudi pogoste težave s putiko.

Vso sadje in zelenjavo hranimo v manjših kosih in v manjših obrokih, da preprečujemo nastanek plesni, rast bakterij in previsoko vlago. Vse našteto vodi v prehitro smrt čričkov. Kot že zapisano, mokre hrane, ki ne pojedo, odstranimo takoj naslednji dan.

Pesticidi

Ker so črički in nasploh vsi nevretenčarji zelo občutljivi na pesticide, jim ponujamo samo neškropljeno hrano, drugače bodo prehitro poginili.

Povzemamo najpogostejše vzroke, ki vodijo v prehitro smrt čričkov;

• slaba ventilacija oziroma zračenje
• utopitev v tekoči vodi
• slaba higiena
• napačna temperatura (previsoka)

Za konec: tako kot skrbimo za živo hrano, tako se bo potem tudi odražalo na zdravju naših ljubljenčkov.

Mokarji ali zofobi? Vprašanje, s katerim se vsak lastnik eksotičnih živali prej ali slej sooči. Ko ju primerjamo, lahko hitro pride do zamenjave lastnosti obeh vrst ličink. Ampak ne glede na to, katero vrsto izberete, vsaka ima svoje pozitivne lastnosti.

Mokarji so veliko manjši in imajo manjšo hranljivo vrednost kot zofobi. Pravtako vzdržijo višje temperature (vse do 31°C). Zofobi rastejo počasneje – zaradi nižje vsebnosti hitina imajo mehkejše telo.

Velikost in namestitev

Mokarji – končna velikost ličink

Velikost je ena izmed glavnih lastnosti, v katerih se razlikujejo. Ličinke zofobov zrastejo vse do 6 cm, medtem ko so mokarji veliko manjši – zrastejo le do ca. 3 cm. Zofobi so tudi veliko masivnejši, v primerjavi ličink v isti velikosti.

Druga pomembna lastnost, ki jih ločuje, je tudi namestitev oziroma shranjevanje za daljše obdobje. Mokarje imamo lahko v hladilniku več mesecev, da podaljšamo čas pred spremembo ličink v bubo in nato v hrošča. V tem času ne bodo rastli, ampak bodo neke vrste “otrpnili”. Zato jih lahko brez težav naročimo v večjih količinah in jih imamo vedno pri roki. Po drugi strani žal zofobov ne moremo shranjevati v hladilniku, saj jih nizke temperature ubijejo.

POZOR: mokarje je pred hranjenjem potrebno obvezno segreti toliko, da se začnejo spet premikati. Nikoli ne hranimo takoj iz hladilnika.

Da bi plazilcem ponudili zofobe polne vitaminov in ostalih koristnih snovi, jih hranimo z ovsenimi kosmiči ali pa pšeničnimi otrobi, prestavimo jih v posodo z večjo površino. Za zagotavljanje zadostne količine tekočin jim ponudimo sveže sadje in zelenjavo iz ekološke pridelave. Najbolj priljubljena sta korenček in jabolko. Sadje in zelenjavo ponudimo samo v tolikšnih količinah, ki jih zofobi pojedo v enem dnevu, saj se v nasprotnem primeru pojavi plesen. Namestimo jih v plastični zaboj, za skrivališče jim ponudimo jajčne kartone. Dodatnega vira toplote ne potrebujejo, ne marajo pa sončne svetlobe.

Mokarje je pravtako potrebno prestaviti v posodo z večjo površino, jim dodati hrano (pšenične otrobe, ovsene kosmiče) – pazimo, da se ne začne delati plesen. Za hidracijo jim lahko ponudimo kos jabolka ali kakšno drugo vrsto sadja, zelenjave. Če jih hranimo v hladilniku, hidracija ni potrebna.

Analitska sestava:

Za obogatitev hranilnih vrednosti posameznih ličink priporočamo Repashy Bug Burger, ki je hrana prav za žuželke, uporabimo pa lahko tudi Repashy Superload, Repashy Calcium Plus LoD ali Repashy Calcium Plus HyD. Vse je odvisno, katero vrsto živali boste hranili.

Varnost

Glava zofoba – vidne so klešče in bodalo

Zofobi so že po naravi veliko bolj agresivni in lahko dejansko ugriznejo ali “zabodejo” plazilce. Njihovo bodalo se nahaja na sprednjem delu glave in je trdi kos eksoskeleta. Pravtako lahko urinirajo, kar je še bolj nadležno.

Zofobe kot hrano priporočamo predvsem odraslim plazilcem, da preprečimo morebitne poškodbe. So tudi veliki požeruhi – če jih preveč naselimo v posodo in premalo hranimo, se med sabo pojedo (kanibali).

Mokarji ne grizejo ali bodejo. Ampak imajo trši eksoskelet – kar lahko povzroči zaprtje (predvsem pri mladičkih plazilcev).

Če upoštevamo vsa navodila, izberemo mokarje in zofobe, kadar so živali primerno velike, ne bo nobenih težav. Zaradi svoje oblike in načina premamijo vsakega plazilca.

V primeru, če želimo mladičkom vseeno privoščiti kak priboljšek, jim lahko ponudimo Voščene vešče. So mehke, nimajo eksoskeleta, ne grizejo in ne bodejo. Vsekakor ne smemo pretiravati z nobenimi ličinkami – mokarji, zofobi in voščene vešče naj bodo samo dodaten “priboljšek” oziroma popestritev obroka.

Za konec še naj poudarimo: mokarji (Tenebrio molitor) in zofobi (Zophobas morio) niso ena in ista vrsta ličink! Čeprav so si po izgledu podobni.

Z izbiro in nakupom žive hrane se je pomembno odločiti že ob sami odločitvi, da bomo v svoj dom sprejeli novega žužkojedega člana družine. Pravilna izbira in kvalitetna hrana je ena izmed najpomembnejših faktorjev, ki vpliva na zdravje in dobro počutje plazilcev.

Kaj pa izbrati?

Ko ljudje pomislijo na kuščarje in druge žužkojede živali, ki niso kače, pogosto domnevajo, da vsi jedo čričke – saj so le ti med najbolj znano živo hrano. Medtem ko so nekateri kuščarji rastlinojedi, je večina žužkojedih. Bradate agame, leopardji gekoni, kameleoni in vodne agame jedo čričke običajno dobijo čričke ponujene od začetka pa do konca svojega življenja.

Zakaj jim nebi popestrili jedilnika?

No, čričkov naj ne bi popolnoma izpustili iz prehrane. Čeprav današnji čriček ni enak včerajšnjemu, pa mu lahko z drugo hrano do določene mere spremenimo hranilne vrednosti. Njihov način premikanja pravtako spodbudi plenilski nagon pri živalih.

Vendar imajo črički nekaj pomanjkljivosti. Če jih gojite ali pa jih imate doma vedno v večjih količinah, že veste, da so črički glasni in lahko ob nepravilni oskrbi grozno smrdijo. Tudi precej hitro umrejo, kar je hkrati potratno in še dodatno prispeva k neprijetnemu vonju! Znani so tudi kot oportunistični kanibali.

Na kaj moramo biti pozorni?

Tako kot se ena vrsta žuželk razlikuje od druge, tako tudi iste vrste žuželk v posameznih življenjskih stadijih. Življenjski stadij lahko drastično vpliva na vsebnost hranil, kar najbolje vidimo v fazi ličinke muh, hroščev in moljev. Na splošno imajo mlade nimfe žuželk več beljakovin in manj maščob, pa tudi večjo vsebnost mineralov.

Prehrana in skrbi same žive hrane ima tudi pomembno vlogo pri prehrani plazilcev, saj so nevretenčarji pogosto edini vir hrane. Zelenjava in sadje vsebujejo vodotopne vitamine in jih hidrirajo, žita, zrna in stročnice pa zagotavljajo energijo in beljakovine za rast žuželk.

Torej, namesto da se zanašamo na eno osnovno vrsto žive hrane in malo kalcijevega praška, je pomembno raziskati hranilno vrednost in ostale lastnosti žive hrane, ki je na voljo za prodajo.

Alternativa hišnim čričkom

• Sredozemski murni (Gryllus bimaculatus) – so sorazmerno počasni in odrasli so eni izmed največjih vrst murnov. So bolj mesnati kot druge vrste – idealni za hranjenje večjih kuščarjev. Lahko so agresivni, zato je potrebna pazljivost pri hranjenju. Sredozemski murni so najglasnejši in s svojih oglašanjem lahko povzročajo precejšen hrup, še posebej v primeru pobega.
• Stepski murni (Gryllus assimilis) – so veliko bolj tišji kot pa hišni črički in sredozemski murni, zato so še toliko bolj popularni pri lastnikih eksotičnih živali.

Odrasle žužkojede živali se morajo držati striktnega urnika hranjenja – mit ali resnica?

Hranjenje vašega ljubljenčka po določenem urniku dejansko ne zagotavlja, da bo ta zdrav. Nekatere živali lahko hranimo enako kot druge predstavnike vrst, pa vendar bodo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov debelejše ali bolj suhe od ostalih. To velja predvsem za odrasle živali, saj je debelost pri mladičkih zelo redka.

Najboljši način, da ugotovite, ali sta število in pogostost hranjenja, ki jo prejema vaš ljubljenček, primerna, njihova teža in samo telesno stanje. Za spremljanje teže uporabite digitalno tehtnico za kuhinjo in primerjajte svojega ljubljenčka s slikami zdravih divjih posameznikov. Če vaš hišni ljubljenček pridobiva na teži ali začne izgledati močan, zmanjšajte količino hranjenja oz obroka. Če vaš ljubljenček shujša ali začne izgledati suhljat, povečajte hranjenje – če to ne pomaga, je potreben obisk veterinarja!

Kaj še lahko vključimo v jedilnik?

• Puščavske kobilice (Locusta migratoria) – postajajo tesna konkurenca murnom – saj so čedalje bolj priljubljene kot hrana. Ker so živih barv in zelo aktivne, hitro vzbudijo zanimanje vaših ljubljenčkov. Zlasti bradate agame in kameleoni jih obožujejo.
• Mokarji (Tenebrio molitor) – mokarji so poleg čričkov najbolj znana hrana za plazilce. Te majhne ličinke imajo visoko vsebnost vlage, ponudimo jih lahko veliko plazilcem. So dobra popestritev vsakega jedilnika.
• Argentinski ščurki (Blaptica dubia) – imajo bogato hranilno vrednost, visoko vsebnost vlage in beljakovin – zaradi česar so odličen obrok za veliko vrst plazilcev. Veljajo kot najboljša izbira žive hrane med vsemi vrstami, ki jih imamo na voljo.
• Voščene vešče – čebelje ličinke (Galleria mellonella) – so zaradi visoke vsebnosti hranil in maščob zelo priljubljene. So majhne bele in mehke ličinke, ki so odlične za dodatek k prehrani majhnih plazilcev in dvoživk. Voščene vešče so priljubljene pri bradatih agamah in leopardjih gekonih.
• Zofobi (Zophobas morio) – so zelo priljubljen poslastek bradatih agam in modrojezičnih skinkov, saj ponujajo skoraj enake hranilne vrednosti kot pa mokarji – v veliko večji ličinki. Te ličinke niso le prehransko odlične, ampak imajo dobro vsebnost vlage in zagotavljajo lep hrustljav obrok za vaše plazilce. So zagotovo v top 5 najbolj priljubljenih živil za plazilce in so odličen dodatek k redni prehrani vašega plazilca.

Seveda lahko izbirate tudi med ostalo živo hrano, ki jo imamo v ponudbi. Pomembno je le, da prilagodite velikost žive hrane svojemu ljubljenčku.

Pri brskanju čez Instagram objave smo naleteli na objave Helen Kairo, ki je umetnica, biologinja in preparatorka živali. Objavila je tudi zgodbo dveh bradatih agam, ki sta prihajali iz nepravilne oskrbe v zavetišče. Obe sta bili kasneje pod veterinarskim nadzorom. Podhranjena (leva agama) je bila tretirana proti kokcidii in podančicami, debelejša (desna) pa je dobivala izvleček regrata za pomoč pri regeneraciji zamaščenih jeter.

Na prvi pogled praktično ni videti, da bi bilo z njima karkoli narobe.

Če pogledamo pobližje, se zelo lepo vidijo izbokline na glavah agam. Leva je tako suha, da je njeno telo pričelo “porabljati” mišice na čeljustih, da je imelo dovolj energije za preživetje.Velja zmotno prepričanje, da so izbokline na glavi agame iz maščobe. V bistvu so pa to mišice na čeljustih, ki jih omogočajo žvečenje – enako kot pri vseh živih bitjih.

Leva, podhranjena agama ima vdrt trebuh. Njene zaloge maščobe so popolnoma porabljene. Kosti v nogah se izrazito vidijo. Tudi vretenca v repu izstopajo in so vidna. Predebela agama -desna, ima zelo širok trebuh. Ima tudi maščobo pod pazduho. Kuščarji običajno shranjujejo maščobo v trebušni votlini in repu (rdeča območja). Če zmanjka prostora na teh območjih, začnejo maščobo shranjevati pod pazduhami in brado (modra območja). Dvojna brada očitno ni omejena samo na ljudi.

Ta agama je podhranjena, a vendar odgovor na težavo ni tako enostaven – ni dovolj samo ji izboljšati prehrano. Veterinarji niso vedeli, zakaj je tako suha. Lahko se domneva, da je enostavno podhranjena, ampak čeprav sta korenček in ohrovt tako poceni, ima žival, ki je tako suha, pe hujše težave. Virusi, paraziti kot kokcidia ali pesek v prebavnem traktu lahko vplivajo na zmožnost absorbacije hranilnih vrednosti iz hrane. Pregledal jo je veterinar, da bi ugotovil vzrok podhranjenosti.

Debelost je veliko bolj komplicirana. Kuščarji ne shranjujejo samo višek kalorij kot maščobo, ampak tudi kot jajčni rumenjak. Shranjen v telesu služi kot investicija za bodoče mladičke. Zaradi ugodja v ujetništvu lahko shrani ogromne količine jajčnega rumenjaka. Brez mladičkov, ki bi ga lahko porabili, rumenjak “čaka” v telesu – ta pojav imenujemo folikularni stadij.
Več kot je rumenjaka, občutljivejši postaja in če mehurček z rumenjakom poči, žival običajno umre.

Rumenjak v telesu se ne more enostavno absorbirati in lahko vsak trenutek poči. V tem stadiju je izredno občutljiva in rokovanje ni priporočljivo, saj jo tudi to lahko poškoduje. Potrebno bo kirurško odstranjevanje rumenjaka.
Kuščarji niso ljudje in ne morejo enostavno izgubiti 15 kg in postati spet vitalni. Debelost pri kuščarjih pusti dolgotrajne posledice, ki so lahko tudi življenjsko ogrozujoče, pravtako jih ne moremo pozdraviti brez dolgotrajnega veterinarskega zdravljenja. Nizkokalorična hrana ji lahko nekoliko pomaga, vsekakor pa je potreben veterinarski pregled in nadzor.

Zgodba se na srečo lepo zaključi, obe agami sta bili po zdravljenju uspešno posvojeni v družini, ki razumeta vse njune potrebe.

Hibernacija je izraz, ki se uporablja za prezimovanje – saj velika večina hladnokrvnih živali v hladnejših mesecih spi oziroma miruje. Najpogostejše vrste v ujetništvu, ki hibernirajo so bradata agama, leopardji gekon, ameriški gož, modrasi. Na kratko povedano – povečini hibernirajo vsi plazilci, ki se v naravi ne nahajajo v tropskem pasu (seveda obstajajo tudi izjeme tudi za tropski pas).

Ko medvedi hibernirajo, se upočasnijo in v hladnih mesecih gibanje povsem omejijo. Zmanjša se jim tudi apetit. Plazilci, enako kot medvedi, tudi poiščejo izolirano mesto za varen počitek. Različne votline in jame so več kot primerne – tako kot v naravi, tako tudi v ujetništvu.

Znaki, da se vaš ljubljenec pripravlja na hibernacijo:

• manj časa preživi na vroči točki, išče hladne dele terarija
• izguba apetita
• spanec traja dlje
• zadrževanje v temnejših delih terarija ter kopanje, da si pripravlja gnezdo za spanje

Takšno vedenje vas lahko sprva skrbi in morda mislite, da je vaš plazilec bolan. To je malo verjetno, toda če dramatično hujša ali je letargičen ali star manj kot 10 mesecev (seveda pod pogojem, če so nočno-dnevne temperature ustrezne in se kljub temu pripravlja na spanec), priporočamo, da obiščete veterinarja, ki je specializiran za plazilce, kot preventiva .

Kako dolgo traja?

Hibernacija plazilcev je odvisna od številnih dejavnikov, zato je težko predvideti natančen čas, v katerem se bo vaš plazilec skrival. Vrsta plazilcev seveda igra veliko vlogo v tem, kako dolgo hibernirajo. V ujetništvu hibernirajo v drugačnem obdobju kot v naravi v divjini, pomembno vlogo pa imajo tudi sama starost, spol, pogoji v terariju in pa okolje, v katerem se nahaja. V skrajnih primerih hibernacija nastopi že pozno jeseni in konča spomladi – ko se temperature dvignejo in dnevi začnejo postajati daljši. Hibernacije pa so lahko vsako leto drugačne – enkrat daljše, drugič krajše, pri nekaterih primerkih prej, pri drugih spet kasneje.

Zakaj prezimujejo?

Kot hladnokrvne živali plazilci ne morejo povečati telesne temperature, zato njihova temperatura odraža temperaturo njihove okolice. To je slabo, ker pomeni, da se trudijo, da se ogrejejo, ko je hladno in se ne morejo ohladiti, ko je vroče. Služi kot taktika preživetja, ko prevzamejo vedenjski instinkti, da žival preživi zimske mesece. Medtem ko temperature padejo in hrana postane redka, se živali v naravi začnejo pripravljati že zgodaj, tako da se skrijejo in porabijo manj energije. To seveda počnejo tudi v ujetništvu.

Ali naj žival med hibernacijo shujša? Ne bi smeli drastično shujšati – minimalna izguba teže je običajna, saj ne jedo. Ker pa so med prezimovanjem neaktivni, se neješčnost uravnoteži z mirovanjem, tako da ne izgubijo teže.

Torej, kaj moram storiti, če želi agama hibernirati?

Najbolje je, da jih preprosto prepustite temu in jo pustite počivati. Če prenehajo jesti, jim lahko pomaga, da jih okopate, da spodbudite delovanje črevesja, da je le to prazno, ko zares spijo. Prav tako lahko zmanjšate količino toplote in UV, ki jo trenutno zagotavljate. Recimo, da trenutno žarnice (UVB in grelne) gorijo 10–12 ur dnevno – nato jih zmanjšate tako, da jih za nekaj dni izklopite dve uri prej, da se vaš plazilec prilagodi na naravno osvetlitev in temperature, ki smo jih vajeni. v zimskem času. Nato lahko v naslednjih dneh in tednih še naprej postopoma zmanjšujete svetlobo in toploto, dokler je popolnoma ne izklopite. V času hibernacije je predvsem pomembno, da jih pustite čim bolj pri miru.

Opažamo predvsem, da se agame pripravljajo na hibernacijo, kadar nočne temperature padejo pod 23 stopinj – ne glede na letni čas. Običajno pa pri nas, v Sloveniji agame hibernirajo od oktobra do februarja, če pa imate v stanovanju višje temperature se lahko tudi zgodi, da agama sploh ne bo šla prezimovat.