
Sama sva bila že pred začetkom “DS Reptiles” lastnika eksotičnih živali, vendar sva se srečevala s problemi – nedobavljivost hrane, pomanjkanje kvalitetne opreme za ljubljenčke, napačno svetovanje in premnogo različnih informacij, za katere se nisva mogla odločiti, ali so dejansko ustrezne in dobre za najine živali ali ne.
Vozila sva se celo v tujino po hrano, vendar tudi tam nisva bila vedno zadovoljna s ponujenim. Ker vsak lastnik živali hoče le najboljše zanje, sva se nekako začela spraševati, kaj pa če bi se midva začela ukvarjati s tem bolj profesionalno – ker sva po kratkih raziskavah ugotovila, da se tudi drugi lastniki srečujejo s precej enakimi težavami, kot midva. Živali so nama tako ali tako zlezile pod kožo, če bi pa lahko poklicno, hobi spremenila v biznis pa še je toliko bolje.
V največji meri sva raziskala živo hrano – katere tudi največ prodava. Razlikujeva se v tem, da žuželk ne naročujeva samo v majhnih posodicah, ki so namenjene samo za transport in jih ne pustiva živeti v njih, ampak jih naročujeva tudi v večjih količinah, jih nato prestaviva v večje zaboje, kjer nato ob obilju hrane počakajo, da se jih naroči in lahko odpotujejo do stranke živahni, dišeči in seveda živi.
Ker pa nisva vedno zadovoljna z dobavami, sva se odločila, da greva korak dlje in začneva gojiti svoje žuželke – kajti le tako bova lahko nadzorovala kakovost, higieno, in hrano, ki jo bodo žuželke dobile.
Katere vrste pa se bo gojilo?
Sprva se bo fokusiralo na 2 vrsti ščurkov, po katerih je tudi največ povpraševanja:

Argentinski ščurki

Turški ščurki
Kasneje pa tudi mokarje in zofobe, ter sčasoma pa še kakšno drugo vrsto žuželk. Žuželke, gojene pri nas bodo tudi v trgovini posebej označene, tudi embalaža bo malce drugačna.
Na tej strani se bodo tudi objavljale redne posodobitve glede gojilnice – postopki, napredki, posnetki in fotografije.
Načrtovan začetek prodaje lastne žive hrane:
oktober 2022
Kakšen pa je trajnostni način?
Po definiciji je “trajnostnost sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.”
Vsi vemo, da se žuželke primarno prehranjujejo s sadjem in zelenjavo – oziroma z vsem užitnim. Še posebno imajo rade že zrelo sadje, rahlo ovelo zelenjavo – ki pa nam ljudem na videz več ni všečna in užitna, zato tudi velikokrat ostane na trgovinskih policah.
Zadali smo si cilj, da malce pomagamo naravi z zmanjševanjem količine odpadnega sadja in zelenjave, 1kg ščurkov lahko v enem dnevu pomalica skoraj kilogram jabolk!

Zakaj sploh živa hrana?
Vse dvoživke in velik delež vrst plazilcev so žužkojedi. V naravi imajo te vrste dostop do najrazličnejših vrst plena in si lahko zagotovijo naravno uravnoteženo prehrano. Z zagotavljanjem redne oskrbe z različnimi komercialno vzrejenimi živimi žuželkami lahko plazilcem in dvoživkam v ujetništvu ponudimo variacijo v njihovi prehrani, kar bo v veliki meri spodbudilo njihov apetit in jih ohranilo zdravo.
Še preden pripeljemo novega ljubljenčka domov, je dobro raziskati, s čim se sploh prehranjuje in kje takšno hrano dobiti. V naši ponudbi imamo več kot 15 različnih vrst žive hrane, tako da se definitivno za vsako žužkojedo žival najde nekaj primernega.
Zaradi različnih velikosti živali imamo v ponudbi tudi različne velikosti žuželk. Od mikro čričkov, ki so primerni za podrevnice, majhne kameleone, kakor tudi za ribe, do odraslih ščurkov, ki jih odrasle agame, kuščar ovratničar in hrčki z veseljem pojedo.
Načeloma velja pravilo (predvsem pri mladičkih!), da velikost žive hrane naj ne presega razdalje med očmi – torej; če meri razmak med očmi mlade bradate agame nekje 1cm – naj bo hrana podobne velikost. Če je malce večja ali manjša, tudi ni nič napačnega. A vendar, naj ne presega preveč.

Ko je jedilnik izbran in živa hrana dodana v košarico na naši spletni strani, nato pride do vprašanja, kako sploh prejeti živo hrano?
Na voljo imamo 3 opcije:
- dostava preko kurirske službe
- osebna dostava na prevzemne točke
- osebni prevzem na prevzemnem mestu na Ptuju
Dostava preko kurirske službe
Če izberete to dostavo, bo paket v roku 1-2 dni od naročila odposlan, vkolikor je naročeno na zalogi. Če naročite živo hrano, ki je po naročilu (kot so vinske mušice, vešče, pakiranja po 100 in 1000 kos) pa prejmete takoj po naslednjem uvozu žive hrane. Ko paket predamo kurirju, na njegovo vsebino in rokovanje več ne moramo vplivati, tako da za stanje, v katerem prispejo žuželke, ne moremo odgovarjati. Vsekakor se potrudimo in jih varno zapakiramo, označimo z nalepkami – pa tudi večina kurirjev že pozna naše pakete, tako da z njimi kar se da lepo rokujejo.
Osebna dostava na prevzemne točke
Na vsake 14 dni osebno pripeljemo živo hrano na prevzemne točke po Sloveniji. Ob četrtkih imamo dostavo po Osrednjeslovenski regiji in sicer na relaciji Ptuj – Slovenska Bistrica – Ljubljana – Kranj. Tukaj garantiramo kvalitetno in živo dostavo, saj je način dostave v naših rokah. Seveda pa lahko ob prevzemu hrane vprašate tudi še za kak nasvet.
Osebni prevzem na prevzemnem mestu na Ptuju
Še najbolje pa je, da si vzamete čas, pridete na Ptuj prevzet, pregledat v živo našo celotno ponudbo hrane in opreme. Za nakup se vsekakor lažje odločimo, če izdelek vidimo v živo 🙂

Živo hrano imamo.. kaj pa sedaj?
Ne glede na to katera živo hrano ste kupili in vam jo je dostavila kurirska dostava, paket je potrebno takoj odpreti in vzeti iz škatle, v katerem je prispela.
Z živo hrano iz kategorij ličinke in črvi, manjše žuželke in muhe rokujemo drugače – pod posameznimi izdelki imamo opisano, kako jih shranjevati in namestiti, da dolgo živijo.
Murne, čričke, kobilice, mokarje in zofobe ter seveda ščurke pa prestavimo v večje posode in nikakor jih ne smemo pustiti v embalaži, v kateri jo prejmemo. Murni in črički lahko kartonasto škatlo (če naročite pakiranja 500 ali 1000 kos) pregrizejo in nato boste imeli živo hrano po celotnem stanovanju.
Posode naj bodo iz takšnega materiala, da jih je enostavno očistiti. Najbolj primerne so plastične posode Dragon Pet plaza, saj so lepo prozorne, vidimo v notranjost, pokrov je mrežast, kar omogoča odlično zračenje. Za večje količine pa lahko uporabimo dovolj visok klasični plastični zabojnik, da murni in črički ne skočijo iz njega – pri kobilicah pa je obvezno potrebno namestiti pokrov z veliko zračenja, saj kobilice odlično plezajo po vsaki površini.
Mokarji, zofobi, murni, črički in ščurki za normalno življenje ne potrebujejo dodatnega ogrevanja, tako da je temperatura, ki je v stanovanju, dovolj. Kobilice pa izvirajo iz vročega območja, tako da je za daljše in kvalitetno življenje dodatno ogrevanje potrebno. Suho hrano prejmejo že vsi zraven v pošiljki (razen mokarjev) – prejmejo ali pšenične otrobe ali pa posebne briketke.
Za hidracijo jim lahko ponudimo jabolke, hruške, bučke, korenček, kumarice, zeleno solato ipd. – vsekakor pa je pomembno, da jim zelenjavo, ki je ne pojedo v 24h odstranite, saj se v nasprotnem primeru začne pojavljati plesen, kar vodi v smrt žive hrane. Katero preostalo hrano še lahko jedo, najdete v članku Oskrba čričkov.
Osamljenost je en izmed najhujših občutkov, ki ga lahko ljudje občutimo. Gre za notranji občutek praznine in zapuščenosti, zdi se nam, da ne spadamo nikamor, da smo odrezani od ljudi, s katerimi bi želeli imeti stike in ta občutek lahko doleti vsakogar – ne glede na kulturo, raso, družbeni razred ali starost.
Pa vendar.. a živali občutijo enako kot mi?
Morda bo presenetljivo, ampak večina živali na zemlji je samotarjev. To pomeni, da večino svojega življenja preživijo sami. Od devetih milijonov vrst, ki jih poznamo, jih večina obstaja na tem svetu in le redko pridejo v stik z drugimi tovrstnimi vrstami. Toda, ko gre za naše hišne ljubljenčke, nas najbolj privlačijo živali, ki so do nas zelo družabne in ljubeče. Kot družbene živali sami iščemo hišne ljubljenčke, ki dopolnjujejo naše skupne instinkte.
Čeprav smo vsakodnevno določeni čas ločeni od svojih hišnih ljubljenčkov, smo kot ljudje še vedno sposobni sodelovati v družbenih dejavnostih; naj bo to za delo, družinska in prijateljska srečanja in podobno. Naši hišni ljubljenčki nimajo enakih možnosti, ko jih zapustimo. Razumljivo je, da lahko hišne ljubljenčke pustimo same – za veliko večino je to zelo osamljen čas zanje, ki pogosto postane stresni, kar povzroči kronično tesnobo in žalost. Osamljenost je najpogostejše vprašanje dobrega počutja hišnih živali. Čeprav je manj verjetno, da mačke trpijo zaradi osamljenosti in imajo težave, pa so psi nedvomno najbolj prizadeti. Ljudje smo vzrejali pse, da bi bili zvesti vsakodnevni spremljevalci. Nehote jih okrepimo, da nas spremljajo ali cvilijo, da bi prišli noter, in nas potrebujejo v nenehnem pogledu. V mnogih pogledih smo ustvarili vrsto, ki nas mora imeti ves čas. Na vedenje psov zato vedno vpliva naše vedenje.
Kako je s plazilci?
Plazilci se zelo razlikujejo od mačk, psov, konjev, morskih prašičkov, kuncev in drugih priljubljenih hišnih ljubljenčkov. Kot vemo, so plazilci ektotermični in imajo luske, medtem ko so sesalci toplokrvni in so prekriti z krznom (obstajajo tudi izjeme). Poleg tega so najpogostejši hišni ljubljenčki popolnoma udomačeni, plazilci pa ne – jih ni mogoče razlikovati od divjih vrst. Večina sesalcev, ki živijo ob ljudeh, so po svoji naravi družbene živali, medtem ko so resnične socialne interakcije med plazilci redke.
Vaš pes ne potrebuje grelne točke za sončenje, medtem ko jo bradata agama nujno potrebuje. Vaša mačka se bo z veseljem odzvala na klic narave na za to določenem mestu, medtem ko se bo želva podelala kjer koli in kadar koli bo hotela. Hrano svojega papagaja lahko hranite v omari poleg žit za zajtrk, vendar tega verjetno ne bi želeli storiti s črički vašega leopardjega gekona.
Ne moremo zares vedeti.
Nikoli ne moremo natančno vedeti, kaj se dogaja v glavah naših legvanov, želv ali kraljevih smokulj. Niti ne moremo biti prepričani, kaj se dogaja v glavah naših psov ali mačk, njihovi možgani pa verjetno delujejo precej podobno kot naši. Torej nikoli ne moremo dokončno odgovoriti na vprašanja, povezana z osamljenostjo. Njihove izkušnje, želje in borbe si lahko poskušamo interpretirati le na podlagi našega poznavanja vedenja živali. In morda bomo lahko sklepali na podlagi načina življenja naših hišnih ljubljenčkov v naravi.
Toda pri tem se moramo izogniti antropomorfizaciji (projiciranje človeških čustev na nečloveške entitete). Vendar je to lažje reči kot narediti.

Nenavaden vedenjski vzorec, ki ga zlasti opazimo pri mladih bradatih agamah, je plezanje in zlaganje enega na drugega. To v resnici ni znak močne družabnosti, ki jo mnogi lastniki hišnih ljubljenčkov zaznavajo. Namesto tega gre zgolj za prevlado in hierarhijo ter za zagotovitev toplote, svetlobe in hrane zanje. Eno (-i) zloženi (-i) so ogroženi, drugi na vrhu pa dobijo dovolj svetlobe in toplote, ki jo potrebujejo. Ne pozabite, da to še zdaleč ni idealno vedenje, in kot odgovoren lastnik hišnega ljubljenčka morate storiti vse, da to preprečite.
Razlog za to je, da bodo tisti, ki so na dnu, hitro zboleli, čez čas bodo podhranjeni in prej ali slej zaradi pomanjkanja pomembnih UVB žarkov, toplote in hrane, žal poginili.
Rešitev je torej v izogibanju namestitvi več kot ene agame skupaj v istem terariju.
Odličen primer: hrana, ki jo ponudite bradati agami; prisotnost druge agame bi pomenila konkurenco in borbo za ta na videz dragocen vir, saj v naravi hrane ni na pretek. V skladu s tem bi večina bradatih agam raje bila sama in bi imela hrano zase, kot pa bi bila prisiljena deliti z drugimi.
Občutek borbe za preživetje tudi v ujetništvu
Torej, čeprav je socialno vedenje pomemben faktor, ki ga je treba upoštevati pri razmišljanju o vprašanju osamljenosti pri plazilcih, je pomembno, da samodejno ne domnevamo, da če je žival sama v terariju, da se avtomatsko počuti osamljeno in je prikrajšana za družbo drugih. Namesto tega je mogoče, da so plazilci, ki nimajo stika z drugimi plazilci veliko boljšega zdravja in počutja – ni borbe za vroče točke, hrano, teritorija, potemtakem tudi ni ugrizov in drugih poškodb.
Poznamo vrste plazilcev, ki v naravi živijo v velikih družinah, pa vendar se te ne pojavljajo pogosto v ujetništvu. Plazilci vas bodo veliko bolj veseli, če boste vedno imeli samo hrano zanje in ne še za koga drugega, ki se nahaja v terariju – zaradi tega vas bodo tudi hitreje sprejeli kot skrbnika in se pustili rokovati in interakcija z njimi bo veliko lažja.
Da zaključimo…
Prepričani smo, da se večina plazilcev ne počuti osamljenih. Da bi kar najbolje poskrbeli za svoje hišne ljubljenčke, bi morali vsaj razmisliti o drugi možnosti. Z drugimi besedami, če bi se plazilci lahko počutili osamljene, kako bi to spremenilo naše pristope k odgovornemu lastništvu?
Za začetek bi verjetno to pomenili, da bi kupili 2 primerka živali. Če bi se dejansko lahko počutili osamljene, bi jim radi pomagali, da bi se izognili tem čustvom. To bi imelo številne posledice, na primer: večji terariji, več hrane, več skrivališč, več vročih točk ipd. Prav tako bi se povečala količina denarja, ki bi ga morali porabiti za živali, pa tudi za njihovo nastanitev in veterinarsko oskrbo. Poleg tega bi morali biti bolj pozorni tudi na interakcije med našimi živalmi. Zdi se, da se nekateri plazilci preprosto ne »razumejo« z drugimi pripadniki svoje vrste. To bi lahko povzročilo precejšen stres (ali celo fizični obračun), zato bi morali biti zelo previdni pri posameznih živalih, ki smo jih nastanili skupaj. Ne glede na to, ali se gre za kuščarje ali pa kače.
V tem primeru se veliko raje posvetite plazilcu, ki ga imate, poskrbite za razgibano domovanje, ustrezno svetlobo, temperaturo in seveda hrano. Tako bo zadovoljen vaš ljubljenček, kakor tudi vi

Zemlja je edinstvena iz več razlogov, vendar je eden največjih razlogov dejstvo, da ima naš planet vodo. Voda na splošno velja za ključ do samega življenja. V telesu živali je voda topilo, kemični reagent, mazivo, zagotavlja obliko in odpornost organov ter pomaga pri uravnavanju telesne temperature. Voda ima visoko specifično toploto (specifična toplota je količina toplote, potrebna za dvig enega grama vode za eno stopinjo Celzija). Dobro hidrirana žival je zato manj občutljiva na ekstremne okoljske temperature kot dehidrirana. To je še posebej pomembno v hladnem vremenu na prostem, kadar živali manj pijejo, vendar potrebujejo dobro hidracijo, da se ogrejejo.

Kjer ni vode, ne more biti življenja – in to velja tudi za plazilce v ujetništvu enako kot za planete. Ko je premalo vode ali je voda ponujena na način, ki ni primeren za vašega plazilca, plazilec postane dehidriran.
Dehidracija ima številne negativne učinke na zdravje in dobro počutje plazilcev:
- Zmanjša delovanje organov
- Poslabša zdravje kože in postopek odvajanja
- Zmanjša delovanje prebave
- Zmanjša telesno sposobnost iztrebljanja
- Lahko vpliva na asimilacijo v vodi topnih vitaminov
- Zmanjša apetit
- Zmanjša aktivnost
Tudi manjša dehidracija (hipohidracija) negativno vpliva na zdravje plazilcev. Toda kronična dehidracija bo verjetno povzročila hude zdravstvene težave, kot so zaprtost, putika in odpoved ledvic.
Znaki dehidracije pri plazilcih
Čeprav se simptomi med vrstami lahko razlikujejo, je tu nekaj splošnih znakov in simptomov dehidracije pri plazilcih:
- Nagubana in / ali povešena koža
- Nazobčene/ razpokane luske
- Težave z levitvijo
- Izguba elastičnosti kože Potopljene oči
- Rumeni / oranžni urat
- Izguba apetita Letargija
- Motna barva
- Nenavadno agresivno vedenje
- Slabost ter letargičnost
- Splošni “stres”
Nekateri plazilci dehidracijo prenesejo bolje kot drugi. Puščavskim vrstam je na primer boljše kot tropskim, ker so se razvile tako, da so preživele skorajda stalno pomanjkanje vode. Vendar samo zato, ker se z dehidracijo bolje spopadajo, še ne pomeni, da v svojem okolju ne potrebujejo vlage. To pomeni tudi, da je zelo pomembno, da ste pozorni na tovrstne plazilce in jih oskrbite tako, da preprečite, da bi se dehidracija sploh zgodila.
Kako ohranjati plazilce hidrirane?
Eden najboljših načinov, kako lahko podprete zdravje svojega plazilca, je, da poskrbite, da so vedno dobro hidrirani:
- Pogosteje / močneje škropite v terariju
- Redno vlivajte vodo v podlago (seveda odvisno od vrste živali v terariju!)
- Podlago nasujte na debelo v terarij
- Preden ponudite zelenjavo jo namočite, da povečate vsebnost vode
- Prepričajte se, da so krmne žuželke dobro hidrirane in dobro krmljene
- Če uporabljate prehrano na osnovi prahu ali peletov, jo pred hranjenjem primerno navlažite
- Izogibajte se uporabi posušenih žuželk
- Kadar se umaže, osvežite pitno vodo in skledo vsaj enkrat na teden očistite z razkužilom
- V ograjeni prostor dodajte žive rastline.
Pomembno je tudi, da plazilca hidrirate tako, da prepozna vodo – vsi plazilci ne pijejo iz stoječe vode. Nekateri raje pijejo iz kapljic, ki se naberejo na listju in stenah terarija (npr.: drevesni gekoni, kameleoni, anoli). Nekateri se namakajo v velikih posodah za vodo (npr. želve, kače). Nekateri vodo dobijo predvsem s hrano (npr. trnorepe agame, puščavski legvani, ostale vrste agam). Nekatere so delno vodne in delno kopenske in potrebujejo velik bazen vode (želve, baziliski ipd.).
Zdrava hidracija se od vrste do vrste razlikuje. Na primer, visoka vlaga, ki jo potrebuje ploskorepi gekon, je verjetno, da bi leopardjega gekona ubila. In čeprav redno namakanje in kopanje prija kopenskim želvam, na bradate agame nima učinka. Odgovornost lastnika plazilcev je zagotoviti, da njihov hišni ljubljenček ostane ustrezno hidriran.
Kontroverzna tematika… kopanje puščavskih živali?

Veliko ljudi kopa svoje puščavske ljubljenčke (predvsem bradate agame), ker mislijo, da uživajo v vodi, za hidracijo ali ker mislijo, da bo to pomagalo pri levitvi. Glavni razlog za kopanje bi moral biti ta, ker se umažejo. Nič drugega. Umazano je mišljeno to, da so hodili in tacali po lastnih fekalijah oziroma iztrebkih. Ta kopel je iz higienskih razlogov in je žal ključnega pomena.
Številni ljudje kopajo bradato agamo, da bi se poskušali ‘povezati’ z njo, ampak to preprosto ne gre. V večini primerov je kopel za agamo pravzaprav stresna dejavnost. Ljudje bodo napačno razumeli agame, ki “plavajo” ali plezajo po straneh in to dojemajo kot igrivo dejavnost, v resnici pa agama poskuša priti ven iz vode. Torej, ne glede na to, ali gre za mladička, skoraj odraslo ali odraslo agamo – kopati se mora le, če je umazana.
Koža puščavskih živali je narejena iz beljakovin na osnovi keratina. Ta je 100% nepremočljiva. Popolnoma je zasnovana tako, da je trdna in podobna oklepu ter odporna na njihovo naravno – pogosto surovo okolje. Toda tudi za vrste, ki prihajajo z območij z malo vode ali brez nje, je zasnovna tako, da zadrži dragoceno vodo v telesu in je ne izloča z znojem ali podobno. Po mnenju veterinarske strokovnjakinje dr. Sophie Bell, “voda lahko pride tudi med levek in luske, se ne izsuši pravilno in povzroči okužbo.” Kopanje puščavskih živali med levitvijo torej pravzaprav ne pomeni nič drugega kot to, da imate mokro puščavsko žival.
Kot primer: v določenih delih Avstralije dežuje v povprečju samo 3 dni na mesec!
Poskrbite za dobro hidrirano hrano (tako živo,kakor tudi sadje in zelenjavo), ki jo ponudite živalim, pazite na vlago v terariju, puščavske živali občasno narahlo poškropite z vodo in jim ponudite vodo po kapljicah za piti in če je žival v osnovi zdrava, težav z dehidracijo, levitvijo, prebavo in iztrebljanjem ne bo.
Večina kuščarjev nima ogromnih apetitov in jedo zmerno, zaradi česar je težko ugotoviti, ali se vaš kuščar prehranjuje, kot bi moral. Dva najboljša načina, kako ugotoviti, ali jé, sta redno tehtanje in iskanje iztrebkov. Nenaden padec teže ali pomanjkanje blata kaže na težavo, ki bi jo moral preučiti vaš veterinar.
Sezonske spremembe
Levitve, spremembe pri svetlobi in toploti in hormoni lahko povzročijo, da vaš kuščar preneha jesti ali pa jé veliko manj kot običajno. Verjetno se bo vaš kuščar nekaj dni skrival in se izogibal hrani. Če vaša osvetlitev simulira zimske razmere ali če je v zaprtem prostoru, kjer opazi zmanjšanje dnevne svetlobe, lahko apetit vašega kuščarja upade. V času razmnoževanja je padec lakote skoraj normalen, predvsem pri samcih.
Neustrezno bivališče
Če temperatura preveč pade, lahko vaš kuščar preneha jesti, saj se bodo njegove telesne funkcije upočasnile. Z zanesljivim termometrom spremljajte temperaturo v njegovem terariju in se prepričajte, da je temperatura znotraj priporočenega območja za njegovo vrsto. Umazana tla, brez skrivališč in nasploh neprimerne ureditve (simulacija pohištva ipd),saj se ne more počutiti varno, ali prenatrpana dekoracija lahko povzročijo, da vaš kuščar preneha jesti. Tudi previsoke temperature lahko povzročijo neješčnost.
Stres
Nenadne spremembe lahko povzročijo stres pri vašem kuščarju, zaradi česar se obotavlja pri hrani. Stresne spremembe vključujejo prehod iz enega prostora v drugega, preurejanje predmetov v njegovem prostoru ali premik terarija na drugo mesto. Če je mogoče, sprememinjajte postavitve izredno redko in pustite kuščarju nekaj dni, da se prilagodi novemu položaju.
Bolezen, okužba in druge težave
Kakršna koli bolezen, od kožne bolezni do težav z ledvicami, lahko povzroči, da vaš kuščar preneha jesti. Paraziti in zunanje ali notranje okužbe lahko tudi zmanjšajo njegov apetit. Nekateri kuščarji so izpostavljeni zaprtosti in ne morejo “ustvariti” iztrebkov, še posebej, če ne dobijo dovolj vode, kar bo posledično povzročilo izgubo apetita. Za lajšanje vpliva je običajno potrebna sprememba prehrane.
Kaj je narobe z mojo agamo?
Ugotoviti, zakaj vaš bradata agama ne jé, je pravzaprav veliko lažje, kot si morda mislite. Obstaja dokaj kratek seznam možnih vzrokov.
Omeniti velja tudi, da niso vsi razlogi slabi. Včasih bradata agama neha jesti, ker gre skozi naravni postopek. Čeprav to ne pomeni, da tega ne bi smeli jemati resno, je namenjeno ponazoritvi, da vzrok morda ni konec sveta! Pri veliko lastnikih zasledimo paniko, še preden diagnosticirajo težavo, in na koncu je skoraj vedno vse vredu.
Prav tako je precej enostavno odpraviti številne življenjske in zdravstvene razmere, zaradi katerih bradata agama neha jesti. Dokler ste pozorni in hitro ukrepate, je običajno ni razloga za preplah.
Ostanite mirni, ugotovite, kaj se dogaja, in nadaljujte od tam.
Tesnoba in stres
Redkokdo pomisli na tesnobo in stres, kadar razmišljamo o neješčnosti. Vedno prvo pomislimo na osvetlitev ali kakšno bolezen (čeprav je lahko tudi to vzrok). Kot verjetno že veste, so bradate agame veliko bolj dovzetne za zunanje vplive, kot si ljudje mislijo. Domnevajo, da so ta bitja “tipični plazilci” (karkoli že to pomeni), ki nimajo veliko osebnosti.
Ampak to ne drži. Bradate agame se morajo počutiti prijetno in samozavestno. Čeprav ne rečemo, da gre za zahtevne kuščarje, lahko sprememba njihovih pogojev povzroči stres in izgubo apetita. Najpogostejši vzroki za to so spremembe njihove prehrane, osvetlitve, temperature in vlaga. Spremembe so še vedno lahko v mejah priporočenih vrednosti, ampak se lahko zgodi, da niti malo ne bo jedla, dokler se ne navadi na spremembo. Slabo počutje se lahko kaže tudi z ugrizi, črnimi bradami, mahanjem, odpiranjem ust ipd.
Druga pogosta sprememba je, če jih premaknete v nov terarij ali terarij premaknete v nov prostor. Nekaj časa bo trajalo, da se navadijo na to novo okolje, medtem pa bodo morda zavrnili hrano.
Nasvet: Drugi vzrok stresa in tesnobe, ki ga lastniki ignorirajo, so drugi hišni ljubljenčki. Če psi in mačke nenehno tečejo v bližini terarija, bo vaša bradata agama verjetno prestrašena. Če je mogoče, naj bo agama nekje na samem.
Nezadostna osvetlitev in temperatura
Ustrezna osvetlitev in temperatura sta zelo pomembna za vse plazilce, bradate agame niso nobena izjema. Pravilna osvetlitev njihovim telesom pošilja različne signale, da je čas za jesti. Hlad in tema počneta ravno nasprotno. Posledično verjetno ne bo jedla, če je v njihovem življenjskem okolju preveč hladno ali pa prevroče. Če je vaša luč šibka ali ni pravilno nastavljena, morda ne bo opravljala dela.
Nasvet: Agama potrebuje mešanico UVA in UVB svetlobe, da bo ostala zdrava in ohranila apetit. Prepričajte se, da to preverite, preden to odpravite kot možen vzrok. Pomembno je tudi, obe luči svetita vsaj dve uri po večerji (njihov zadnji obrok v dnevu), da jim pomaga prebaviti. Če jih nahranite in takoj zatem izključite svetlobo, se pošljejo nasprotujoči si signali, zaradi katerih lahko prenehajo jesti.
Starajo se
To bi lahko bil eden najpogostejših vzrokov za lastnike, ki se sprašujejo, zakaj njihove agame ne jedo več toliko kot nekoč. Nihče si ne misli, da gre morda za normalno in naravno spremembo! Ko je bradata agama mlada, raste hitro in je polna mladostne energije. Posledično mora pojesti veliko več hrane. S staranjem pa se stvari začnejo spreminjati (zveni znano?). Ko so odrasle, jim očitno ni treba zaužiti toliko hrane kot nekoč. To pomeni, da jedo manj kot prej. Neizkušenemu lastniku, ki ne ve, kaj lahko pričakuje, se zdi zaskrbljujoče, če poje približno polovico ali pa še manj od tistega, kar je včasih. Na srečo je vse to del naravnega procesa staranja.
Zaprtje
Če morda ne jedo, lahko trpijo zaradi zaprtja. Zaprtje je kopičenje neke snovi v črevesju, ki ga ni mogoče premakniti z običajno prebavo ali krčenjem debelega črevesa. V resnih primerih je to lahko precej neprijetno in povzroča neješčnost, v resnih primerih tudi smrt. Poleg zavrnitve hrane bo vaša bradata agama verjetno videti utrujena in ne preveč aktivna. Zaprtje lahko povzroči uživanje substrata ali preveč nepravilne hrane. Uživanje substrata se morda zdi čudno, vendar se to ne zgodi vedno namerno.
!Kadar dajemo substrat na novo v terarij, je čisto normalno, da ga z jezikom narahlo okuša.
Hibernacija
Hibernacija je stanje, ki ga drugače imenujemo tudi zimsko spanje. V to stanje lahko preidejo v hladnejših mesecih. Večino časa se zadržujejo v hladnejšem delu terarija in mirujejo.
Levitev
Če se vaša bradata agama levi, je to lahko tudi vzrok za izgubo apetita. Neizkušeni lastniki so običajno presenečeni, ko to slišijo.
Bolezen
Kot ste verjetno že uganili, lahko zaradi različnih bolezni tudi agama preneha jesti. To je ponavadi prvi vzrok, na katerega neizkušeni lastniki skočijo, ko jih zaide panika, vendar to ne pomeni, da to ni možnost. Obstaja dolg seznam možnih bolezni, ki lahko pestijo te plazilce, vendar so okužbe in paraziti običajno najpogostejši. Ena okužba, ki jo boste pogosto videli, je gniloba ust (mouth rot). To se zgodi, kadar pride do okužbe ust, ki povzroči otekanje, krvavitev in celo ohlapne zobe. Kot si lahko predstavljate, bi bili zaradi teh simptomov prehranjevanje precej boleče (zato tudi ne jedo). Obstaja tudi možnost, da je vzrok parazit. To bo povzročilo, da se bradata agama počuti splošno slabo in ne želi jesti (ter je letargična).
Nasvet: v nekaterih primerih lahko paraziti dejansko povečajo količino hrane, ki jo agama poje. To je zato, ker parazit gostitelju ukrade večino prehrane. Čeprav gre v tem prispevku o tem, zakaj so živali neješče se nam je zdelo pomembno poudariti tudi to.
Očitno obstaja veliko drugih vrst bolezni, ki jih lahko dobi vaš ljubljenec, zaradi katerih ne bo jedel. Obstaja dolg seznam (čeprav so številni redki), zato je posvetovanje z veterinarjem vedno koristno.
Poškodbe
Čeprav se zdi malo verjetno, se tudi agame lahko poškodujejo. Najpogosteje zaradi neprimerne in nestabilne dekoracije v terariju, skok iz višine ipd. In poškodovane živali veliko bolj verjetno zavrnejo hrano kot zdrave.
Najpogostejši vzroki za neješčnost, ki jih mi opažamo pa so previsoke temperature, spolno dozorevanje in stalna izpostavljenost stresu.